Vzreja ježev

Temeljit premislek

Odločitev, da bi želeli vzrejati ježke, naj bo premišljena. Preden se za to odločimo, moramo nujno premisliti, kakšni so razlogi, da smo se za to odločili. Razmisliti moramo, ali bomo mladim ježkom lahko nudili pozornost, ki jo potrebujejo ob odraščanju, da bodo odrasli v prijazne ježe. Mladički v tem zgodnjem obdobju potrebujejo čimveč socializacije, da bodo prijetni hišni ljubljenčki. Ali bomo mladičke lahko oddali? Ali smo se pripravljeni soočiti tudi z možnostjo, da bo leglo pomrlo, in hkrati tvegati tudi zdravje samičke? Predvsem pa moramo ježke vzrejati odgovorno. Nikoli ne parimo ježkov v sorodu, prav tako ne parimo živali, ki niso dobrega zdravja. Tako samec kot samička morata imeti dober karakter. Za parjenje vedno izbiramo živali s prijetnim, socialnim karakterjem, ki ga želimo prenesti na potomce.

Priprava na vzrejo

Samička sicer doseže spolno zrelost že zgodaj, nekje pri 10 tednih. Nikakor pa to ne pomeni, da je pripravljena na parjenje. Počakati moramo, dokler ne doseže starosti 6 mesecev. Pri tej starosti se hormoni uravnovesijo, samička doseže končno velikost in težo, ter je fizično in psihično pripravljena skrbeti za mladičke. Parjenje ni dovoljeno pri samičkah, starejših od 12 mesecev, ki pred tem še ni skotila nobenega legla. Samičkam se namreč zarastejo medenične kosti, in niso sposobne kotitve mladičev. Samček je sicer ploden že pri 8 tednih, vendar se priporoča, da s parjenjem počakamo do starosti 4 mesecev, da se ustrezno razvije. V leglu so navadno 2 - 4 mladiči.

Parjenje

Ko smo izbrali primerne starše, ki ustrezajo vsem zgoraj naštetim kriterijem, je napočil čas paritve. Praviloma samičko prestavimo v partnerjevo kletko, ker naj bi se samec tako bolje odrezal pri svoji nalogi. Ježka skupaj pustimo 10 dni, kar je dovolj za uspešno oploditev samičke. Ko prvič predstavljamo samčka in samičko, moramo njuno obnašanje spočetka nadzorovati, da ne bi prišlo do agresivnosti in prepirov. Načeloma se med seboj sporazumejo brez problemov, vseeno pa moramo paziti, da ne pride do kakšnega neljubega dogodka - v tem primeru parček takoj ločimo. V času paritve iz kletke odstranimo vse moteče elemente, kot so igrače, kolo, in podobne stvari. Ostane naj le hiška in wc, tako da se ježka posvečata le drug drugemu. Po preteku desetih dni samičko prestavimo nazaj v svojo kletko.

V pričakovanju

V tem času spremljamo samičko in opazujemo znake možne brejosti. Samički se bo začela povečevati teža, postala bo bolj razdražljiva. Nekaj dni pred porodom bo postala zelo nemirna, seski se bodo povečali. Dan ali dva pred porodom najbrž ne bo več jedla, s čimer ni nič narobe. Samička je breja približno 35 (tudi do 46) dni, vendar pa moramo biti pripravljeni že prej. Priporoča se, da kletko temeljito očistimo 28. dan, šteto od prvega dneva parjenja. To naj bi bilo zadnje čiščenje in menjava stelje za kar nekaj časa. Čas naslednjega čiščenja prilagodimo obnašanju mamice (počakajte, da bodo mladiči stari vsaj 14 dni, počistite le najbolj nujne stvari). Iz kletke odstranimo igrače in kolo. Ponudimo ji material za izdelavo gnezda (raztrgan wc papir, na koščke razrezana brisača ali odejica). Gnezdo bo samička običajno začela izdelovati nekaj dni pred kotitvijo, možno je tudi, da bo čakala do zadnjega trenutka, in gnezdo naredila tik pred prihodom mladičev. Z brejo samičko moramo zadnje dni pred kotitvijo rokovati zelo previdno, še najbolje je, če jo pustimo pri miru. Če samička v tem času deluje zelo razdraženo in uničuje (prevrača) stvari v kletki, ji vrnemo kolo in ji ga pustimo tudi ob prihodu mladičkov. Načeloma se to ne priporoča, saj naj bi se bodoča mamica posvečala le mladičkom, vendar se pri problematičnih samičkah obnese zelo dobro.

Mladički so tu

Največja napaka začetnikov je prevelika radovednost. Ko smo v pričakovanju mladičev, nikar ne oprezajmo okoli kletke in ne dvigujmo hiške, da bi pogledali kaj se dogaja. Mali ježki bodo svoj prihod naznanili z rahlim čivkanjem. Nekaj dni po kotitvi se kletke izogibajmo, saj je to za mamico in mladičke najbolj odločilen čas. Poskrbimo, da bo v sobi tišina in mir. Priporoča se, da se leglo pusti pri miru vsaj 10 dni. Mladički so sedaj že dovolj stari, da jih na hitro pogledamo in za trenutek vzamemo stran od mamice. Čas, ki ga preživljamo z mladički, vsak dan za par minut podaljšujemo. Če opazimo, da samička našega početja ne odobrava, in zavrača mladičke zaradi tujega vonja, se vrnimo korak nazaj, in jih pustimo še nekaj časa pri miru. Ježki bodo začeli odpirati oči pri 3 tednih, pri 4 tednih bodo že raziskovali okolico, pri 5 tednih pa naj bi jih mamica že privajala na trdo hrano. Mladički so pripravljeni za odhod v novi dom pri starosti 6 - 7 tednov, oziroma, ko že teden dni jejo sami.

Za konec

Nasveti, kakor ravnati z brejo mamico in mladički, so le okvirni. Samičke se med seboj precej razlikujejo po karakterju in naloga rejca je, da ugotovi, kako ravnati s samičko v tem občutljivem času. Če je ježevka breja prvič, se držite opisanih smernic in bodite zelo previdni. Pri prvih leglih se rado zgodi, da samička mladiče zavrne in ubije. Če pa opazite, da za mladičke dobro skrbi, in ni napadalna, potem pa se seveda lahko ukvarjate z njimi kolikor vas je volja.


Vsebine prispevala: Maša Lenasi
Vzreja

Vzreja

Vzreja

Vzreja